Omemba: Lina Akif

»Komu pa je pravzaprav mar, če privilegirana starejša belka nekaj dni ne je?«

»Ali ne bi mogli vsi sobivati brez sovraštva?«

»Duša in jaz, šla sva po gobe, moje srce pa v lonec za otrobe.«

»Kot je dejal režiser sam, je bila njegova želja prebuditi številne asociacije, prebliske in spomine.«

»Vesela sem nagrade, ampak predvsem mi je pomembnejše, da je tudi predstava dobila nagrado, saj se mi zdi, da si zavod Emanat to neskončno zasluži, tako kot tudi vsi ustvarjalci predstave. Hvala žiriji, da jih je oz. nas je prepoznala.«

»Zdi se mi pomembno, da se uveljavijo druge prakse v uprizoritvenih umetnostih, in to je lutkovno gledališče, prostorsko prilagojeno gledališče, performans in predvsem gledališče z nekim nekonvencionalnim pristopom do gledalcev. Zelo sem zadovoljen, da sem v tem kontekstu prejel nagrado, drugače pa se mi zdi, da si vsak projekt zasluži neko posebno obravnavo.«

»Sodoben in kritičen je že sam način uprizoritve, ki nam ga v prologu razloži Mlakar, preden se prelevi v Uga, lik iz komedije. To je teatro povero, revno gledališče, ki nima denarja za scenografijo, zato je scenografija mentalna v gledalčevi glavi. Tudi prenekateri gledalec nima denarja za razkošno scenografijo lastnega življenja.«

»Ali se (s)plača skrbeti?«

»Tovrstna dela so skozi zgodovino po večini neplačano opravljale ženske.«

»V njih se izražajo razmerja globalnih neenakosti in razlike v spolu, razredu ter rasi.«

»Kljub rednemu varčevanju so po mnenju bank njene možnosti za nakup nepremičnine v naslednjem desetletju skoraj nične.«

»Njihovo osrednje vodilo je vprašanje, komu se (s)plača skrbeti.«

»Družbene neenakosti so tako ekonomske kot tudi kulturne narave.«

»Sama si prizadevam postati prva temnopolta lastnica stanovanja v Sloveniji.«

»Tovrstna dela skozi zgodovino po večini neplačano opravljale ženske.«

»Gre za introspektivna vprašanja na stičišču zaostrenih družbenih razmer.«

»Mislimo tudi, da je oder prostor za to, kar je vidno v družbi, ali za to, na kakšen način so vidne stvari v družbi.«

»Celotna ideja je bila, da imamo v naši sredini različne ljudi, ki govorijo o nas z neke druge perspektive, na način, kot nas vidijo, in da na naši sceni izrazijo svoj umetniški jezik, ki nam manjka ali nas lahko na neki način preseneti.«

»Dobili smo številne perspektive o tem, kako je živeti tukaj, kakšna je družba in podobno.«

»Glasba podčrtuje ritem, tempo predstave.«

»V predstavi se dogaja neobhodna realnost, mašinerija, ki ji rečemo Slovenija.«

»Intenzivnost in sporočilnost uprizoritve sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti.«

»Predstava izrazito temelji na občutkih, in to so občutki, ki jih tudi mi čutimo v teh novih časih.«

»Dovolite mi samo stavek. Bili smo skupaj. Hvala lepa.«

»Obe vlogi oblikuje koherentno in z osebno angažiranostjo do obeh likov, pri čemer izkaže izjemno pestrost registrov in stilov ter obenem potrdi svojo značilno igralsko prezenco.«

»Vlaškalićev lik Jeranka odseva tragičnost slehernika v neobčutljivem mehanizmu zgodovine in tako utelesi imaginarij celotne uprizoritve.«

»Z izrednim občutkom za jezik, s prevajalsko natančnostjo in z naklonjenostjo primorskemu dialektu mu je uspelo besedilo suvereno prestaviti v Vipavsko dolino ter uprizoritvi dodati mediteranskega duha, sočnosti in neposrednosti.«

»Požigi so zaradi vrhunskega dela vseh ustvarjalcev uprizoritve –, dragocena, temeljito zamišljena in odigrana predstava, ki v vsej polnosti elementov uprizarja kaos sveta.«

»Lahko pa se razbremeni občutka tujke v lastni domovini«

»Najraje bi se udrla v zemljo zelo unikaten projekt, ki je že v izhodišču 'nastal iz želje in koncepta za spletno uprizarjanje, hkrati pa predvideva aktivno udeležbo gledalcev in njihov vpliv na razplet in potek dogajanja, saj se predstava odvija v Facebook skupini'.«